ZEMLJIŠKI KATASTER

Kaj je ureditev meje?

Ureditev meje oz. dela meje je prva in najpomembnejša geodetska storitev, s katero se v naravi ugotovi, zamejniči in natančno izmeri potek parcelne meje ter podatke evidentira v evidenci zemljiškega katastra. Ureditev meje je lahko samostojen geodetski postopek, pogosto pa je to predhodni postopek za druge storitve, kot sta parcelacija in izravnava meje.

Zakaj je potrebno urediti mejo?

Mejo parcele je priporočljivo urediti predvsem iz naslednjih razlogov:

da boste vi in vaši sosedje točno in nedvoumno vedeli, kje v naravi poteka parcelna meja,

da boste imeli v naravi pravilno in točno postavljena mejna znamenja,

da boste imeli izmerjeno točno površino parcele in bo takšna tudi evidentirana v evidenci zemljiškega katastra.

Kdaj je potrebno urediti mejo?

Mejo parcele je potrebno nujno urediti v sledečih primerih:

ko se s sosedom ne moreta sporazumeti o poteku meje,

ko ne veste, kje v naravi poteka meja vaše parcele,

ko želite parcelo razdeliti na več delov ali izravnati mejo parcele,

ko želite imeti urejeno nepremičnino v geodetskih evidencah.

Kdo lahko naroči ureditev meje?

Ureditev meje parcele lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko ureditev meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku ureditve meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere meje se ureja,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja.

Kaj je parcelacija?

Parcelacija je geodetska storitev, s katero parcelo delimo na več delov ali pa več parcel združimo v eno parcelo.

Kdaj je potrebna parcelacija?

Parcelacijo je potrebno nujno narediti, kadar:

želite prodati, kupiti, zamenjati ali podariti le del parcele,

želite ločiti zazidljivo zemljišče od kmetijskega zemljišča,

želite s solastniki razdeliti solastnino glede na solastniške deleže,

želite združiti več parcelnih številk v eno samo,

želite delu parcele dodeliti drugačen pravni status (npr. služnost, hipoteka),

to zahteva akt državnega organa (npr. državni prostorski načrt) ali občine (npr. zazidalni načrt).

Ali so pri parcelaciji kakšne omejitve oz. pogoji?

Pri delitvi parcele mora biti izpolnjen pogoj, da se nova črta oz. meja začne in konča na že urejeni meji. Če meja na tistem delu še ni urejena, se pred izvedbo parcelacije naredi še ureditev meje.

Pri združitvi parcel mora biti izpolnjen pogoj, da imajo vse parcele, ki se združujejo, enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic.

Kdo lahko naroči parcelacijo?

Parcelacijo lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko parcelacijo naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.
Parcelacijo zemljišča pod stavbo lahko zahteva lastnik zemljišča, lastnik stavbe oz. dela stavbe ali upravnik stavbe. Parcelacijo za zemljišča pod objekti grajenega javnega dobra lahko zahteva upravljavec javnega dobra.

Kdo so stranke v postopku parcelacije?

lastnik oz. solastniki parcele, ki se parcelira,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje parcel, nastalih s parcelacijo.

Kaj je izravnava meje?

Izravnava meje je geodetska storitev, s katero spremenimo potek meje med dvema ali več parcelami zaradi lažje ali bolj smiselne uporabe zemljišča v naravi.

Kdaj je potrebna izravnava meje?

kadar vas nepravilna oblika meje ovira pri uporabi parcele v naravi (npr. postavitev ograje, košnja ali obdelava, dostop,…),

kadar želite s sosedom zamenjati dele sosednjih parcel, pri čemer se površina parcel bistveno ne spremeni.

Ali so pri izravnavi meje kakšne omejitve oz. pogoji?

Da, za uspešno izravnavo meje morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:

vsi lastniki oz. solastniki parcel, ki so v postopku izravnave meje, se morajo strinjati z izravnavo in morajo podpisati soglasje k izravnanemu delu meje,

del meje, ki se jo želi izravnati, mora biti predhodno urejen v postopku ureditve meje,

nobena površina parcel, ki so v postopku izravnave meje, se ne sme spremeniti za več kakor 5 % površine manjše izmed parcel, med katerimi se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 m2.

Kdo lahko naroči izravnavo meje?

Izravnavo meje lahko naroči lastnik oz. solastnik te parcele. V primerih, ko tako določa zakon, lahko izravnavo meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku izravnave meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere mejo želimo izravnati,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se izravna v postopku izravnave meje.

Kaj je označitev meje?

Označitev meje je geodetska storitev, s katero že urejeno mejo označimo v naravi z mejnimi znamenji oz. mejniki.

Zakaj naročiti označitev meje?

da boste vi in vaši sosedje točno in nedvoumno vedeli, kje v naravi poteka parcelna meja,

da boste imeli v naravi pravilno in točno postavljena mejna znamenja,

da boste lahko v naravi dokazovali svoje lastništvo.

Kdaj je potrebno označiti mejo?

Mejo parcele je potrebno označiti v sledečih primerih:

kadar ne veste, kje v naravi se nahajajo mejna znamenja,

kadar so bila mejna znamenja v naravi uničena, premaknjena ali odstranjena,

kadar želite preveriti, ali so obstoječi mejniki v naravi postavljeni v skladu s podatki v zemljiškem katastru.

Kdo lahko naroči označitev meje?

Označitev meje parcele lahko naroči lastnik oz. solastnik parcele, katere mejo označujemo. V primerih, ko tako določa zakon, lahko označitev meje naroči občina, državni organ ali drugi subjekt.

Kdo so stranke v postopku označitve meje?

lastnik oz. solastniki parcele, katere meje so se označile,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se je označila.

Kaj je določitev zemljišča pod stavbo?

Določitev zemljišča pod stavbo je geodetska storitev, s katero evidentiramo (vrišemo) v zemljiški kataster lego, obliko in površino zemljišča, ki ga pokriva stavba (stavbi se določi koordinate v državnem koordinatnem sistemu).

Zakaj je potrebno določiti zemljišče pod stavbo?

da boste lahko pridobili hišno številko,

da boste lahko vpisali stavbo v kataster stavb,

da boste z vašo nepremičnino lažje sklepali pravne posle (prodaja, nakup, kredit,…),

da boste lahko v primeru večstanovanjske stavbe uredili etažno lastnino in vpisali svojo lastnino v zemljiško knjigo.

Kdaj je potrebno določiti zemljišče pod stavbo?

kadar želite novogradnjo vpisati v uradne evidence,

kadar se podatki stavbe v zemljiškem katastru razlikujejo od dejanskega stanja stavbe v naravi.

Kdo lahko naroči določitev zemljišča pod stavbo?

Določitev zemljišča pod stavbo lahko naroči lastnik oz. solastnik parcele, na kateri stoji stavba oz. investitor gradnje. V primeru, da na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko storitev naroči lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali upravnik stavbe.

Kdo so stranke v postopku določitve zemljišča pod stavbo?

lastnik oz. solastniki parcele, na kateri stoji stavba,

investitor gradnje,

lastniki stavbe,

imetniki stavbne pravice,

upravnik stavbe.

Če stavba stoji delno ali v celoti na parcelah drugih lastnikov, so tudi ti lastniki stranke v postopku.

Kaj je izmera dolžinskega objekta?

Izmera dolžinskega objekta je geodetska storitev, s katero v naravi izmerimo dejanski potek infrastrukturnih objektov, kot so ceste, železnice, protipoplavni nasipi, vodotoki ipd.

Zakaj je potrebno izvesti izmero dolžinskega objekta?

da se lahko za zemljišča, na katerih stoji dolžinski objekt, sklenejo pravni posli (prodaja, nakup, menjava) in prenese lastnina na upravljavca dolžinskega objekta,

da se dolžinski objekt evidentira v zemljiškem katastru,

da bodo v naravi postavljena mejna znamenja,

da se bo lažje načrtovalo v prostoru,

da ne bo prihajalo do nepravilnosti pri obdavčevanju nepremičnin.

Kdaj je potrebna izmera dolžinskih objektov?

kadar želite določiti gradbeno parcelo dolžinskemu objektu,

kadar želite urediti premoženjskopravna vprašanja (odkupi, odškodnine, menjave) za zemljišča, na katerih stoji dolžinski objekt,

kadar želite evidentirati dolžinski objekt v zemljiškem katastru.

Kdo lahko naroči izmero dolžinskega objekta?

Običajno so naročniki izmere dolžinskega objekta investitorji ali upravljavci tega objekta (posamezne občine ali drugi državni organi).

Kdo so stranke v postopku pri izmeri dolžinskega objekta?

lastniki oz. solastniki parcel, na katerih leži dolžinski objekt,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo dolžinskega objekta,

lastnik ali upravljavec dolžinskega objekta.

Kaj je nova izmera?

Po zakonu o evidentiranju nepremičnin je nova izmera postopek urejanja mej na območju, ki zajema najmanj deset parcel ali na območju, večjem od treh hektarov. Uredijo se samo tiste meje, kjer je o poteku mej doseženo soglasje med sosedi.
Na območjih, kjer s postopkom urejanja meje ni možno evidentiranje sprememb podatkov, Zakon o evidentiranju nepremičnin omogoča postopek nastavitve zemljiškega katastra, ki so po obliki in legi evidentirana drugače, kot jih uživajo lastniki v naravi (143. člen zakona).

Zakaj izvesti novo izmero?

da bodo podatki zemljiškega katastra kvalitetnejši in usklajeni s stanjem v naravi,

da bodo v naravi mejna znamenja pravilno in točno postavljena,

da bodo imele parcele izmerjeno točno površino in bo takšna tudi evidentirana v evidenci zemljiškega katastra (običajno se površina parcele v naravi in v katastru razlikujeta),

da se bo lažje načrtovalo v prostoru,

da ne bo prihajalo do nepravilnosti pri obdavčevanju nepremičnin.

Kdo lahko naroči novo izmero?

Običajno so naročniki nove izmere posamezne občine, Geodetska uprava Republike Slovenije ali drugi državni organi. Novo izmero pa lahko naroči tudi katerikoli lastnik oz. solastnik parcele na predvidenem območju nove izmere.

Kdo so stranke v postopku nove izmere?

lastniki oz. solastniki parcel, ki so v območju nove izmere,

lastniki oz. solastniki sosednjih parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje parcel v novi izmeri.